PA VI? STE KAJ JEZNI?

O, ta jeza! Ponavadi je nismo veseli ne pri sebi, ne pri kom drugem. A kako jo sploh PREPOZNATI in kako se z njo SOOČITI na UČINKOVIT NAČIN? Resnica je namreč ta, da čustva, ki jih ne prepoznamo, ne moremo obvladovati. Za neobvladovanje jeze – napadalen, nepremišljen, žaljiv odziv – pa vemo, da plačujemo visoko ceno v obliki slabega počutja, občutja nemira ali celo prekinjenega odnosa.

Učenci v 5. skupini OPB so v preteklih tednih pogledali na jezo in prepiranje z več strani. Najprej so razmišljali, KDAJ SPLOH POSTANEJO JEZNI. Največkrat so omenili provociranje, grob telesni stik, zavrnitev s strani prijatelja, jezo drugega človeka, neupoštevanje. Ko je pogovor tekel o različnih možnostih odziva na jezo, so hitro ugotovili, da obstajajo BOLJŠI in SLABŠI odzivi. Razvrstili smo jih v tri skupine: tiste, ki ne peljejo nikamor, tiste, ki so občasno učinkoviti in tiste, ki gotovo pomagajo. Ugotovili so, da ustrezno izraziti in obvladati jezo pomeni, da sogovorcu ODLOČNO, a SPOŠTLJIVO povemo, KAJ nas je razjezilo, ZAKAJ, KAKO se POČUTIMO in KAJ POTREBUJEMO, da se jeza v nas pomiri. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti, da ima ‘nasprotnik’ prav tako pravico, da izrazi svoja stališča in občutke.

Odkrili smo tudi zanimivo zgodbo o kričanju med prepirom. Res, le zakaj med prepirom kričimo, ko pa naš sogovorec stoji zraven nas? Mogoče se velja vprašati, koliko so si takrat blizu naša srca? Zgodbo najdete spodaj. Učenki Teja in Špela sta v obliki dvogovora zapisali primer spora in reševanje le-tega z odkritim izražanjem čustev. Učenci so tudi iskali besede, ki jih povezujejo z jezo in nabralo se jih je cel koš: srhljivost, predrznost, odločnost, vzkipljivost, nemir, zlobnost, moč in nemoč, izsiljevanje, izzivanje …

Če dobro razmislimo, moramo priznati, da nosi jeza v sebi tudi marsikaj pozitivnega. Nenazadnje nas opozarja na to, da se z nečim, nekom ne strinjamo ali da moramo v življenju kaj spremeniti, mogoče postaviti meje v odnosu ali le razviti večjo mero samoobvladovanja.

Pravi izziv pa je šele pred nami, in sicer da spoznanja, ki smo si jih pridobili pri pogovarjanju ter izdelavi plakata o jezi in reševanju prepirov, prenesemo v svoje vsakodnevne medsebojne odnose. Veselo na delo!

ZAKAJ MED PREPIROM KRIČIMO?

Modrec je svoje učence prekinil med prepirom in jih vprašal: “Zakaj ljudje vpijejo, ko so jezni?”

Učenci so razmišljali in eden je odgovoril: “Zato ker izgubijo potrpljenje – to je razlog”.

“Ampak zakaj vpijejo, če je človek zraven njih?” vpraša učitelj. “Mar ni mogoče govoriti tiho in mirno?”

Učenci so še nekaj časa poskušali odgovoriti, a učitelj ni bil zadovoljen z odgovori.

Naposled je objasnil: “Ko sta dve osebi v sporu, se njuni srci oddaljita… Zato morata glasno vpiti en na drugega, da bi krik premostil to oddaljenost. Bolj kot smo jezni, bolj glasno moramo vpiti, saj je razdalja toliko večja.”

Zatem je učitelj vprašal: “Kaj pa se zgodi, ko se dve osebi zaljubita?”

»Ne kričita eden na drugega, pač pa govorita tiho in nežno. Zakaj? Ker sta njuni srci zelo blizu. Oddaljenost med njima je zelo majhna. 

A kaj se zgodi, ko se zares ljubita? Ne govorita, samo molčita in se tako še bolj zbližata. Samo gledata se in to je vse. Tako se dve osebi ljubita.

Ko se jezite, ne dovolite, da se vaša srca oddaljujejo, ne izgovarjajte stvari, ki bi vas še bolj oddaljile, saj lahko pride dan, ko bo oddaljenost tako velika, da ne bo več poti nazaj,” jih je opozoril modrec. 

ZA VAS PRIPRAVILI:

5. skupina OPB

Učiteljica: P. Debelak