Nov 15

PRESELITEV V SLOVENIJO

Živjo! Ime mi je Ema. Stara sem 11 let in hodim v 6. razred. V Slovenijo sem se preselila na začetku letošnjega šolskega leta iz mesta Gradačac na severu Bosne. Oče je bil prej zaposlen v Cerknici že 12 let in so se starši odločili, da bomo raje živeli skupaj.
Pred odhodom v Slovenijo sem želela čim več časa preživeti s prijateljicami, saj sem vedela, da se bomo kmalu razšle. Mami je pripravljala oblačila, obutev, posodo in druge potrebne stvari. Oče je pripravljal vizo in iskal stanovanje v Cerknici. Moja mlajša sestra pa še ni mogla veliko pomagati in se je med našimi pripravami igrala. Oče je hitro uredil vizo in 15. avgusta smo začeli spravljati stvari v avto. Vsi smo bili žalostni. Oči je prižgal avto in smo krenili …
Ko smo prešli slovensko mejo, smo si rekli, da bomo svoje domače kmalu obiskali in da ne smemo biti žalostni ter da nam bo v Cerknici gotovo dobro. In res! Zelo nam je lepo, obiskali smo že Slivnico, Cerkniško jezero, Begunje, Grahovo, Ljubljano, Postojno, Koper … Meni in sestri je všeč šola in šolsko igrišče ter knjižnica. Našla sem si veliko prijateljev. Najbolj uživam pri angleščini in slovenščini. Tudi ocene imam lepe. Upam, da mi bo všeč še naprej.

DIGITAL CAMERA

Moj rojstni kraj Gradačac

Trajna povezava do članka: http://zabice.splet.arnes.si/2018/11/15/preselitev-v-slovenijo/

Nov 07

MOJ DOMAČI ŽIVALSKI VRT

Si lahko predstavljaš, da imaš živalski vrt v lastni hiši? Če si tak kot jaz, si ga lahko. Imam veliko prikupnih zverinic, ki mi vsak dan malo ponagajajo in me nasmejijo.
Največ čas preživim z mojo kunčico Eli, saj je njena kletka pri vratih moje sobe. Moja sostanovalka živi tu že dve leti. Ima bel puhast kožuh, zato bi jo lahko zlahko zamenjal za majhen oblaček. Po hrbtu in okrog oči ima rjave lise in majhna rjava ušesa. Je zelo olikana, ker zajčjo potrebo opravi samo v plastični škatli, polni briketov za kurjavo. Poleg tega pa je še bolj zvedava in radovedna kot plašna. Nekega dne je raziskovala kuhinjo. še preden sem lahko kaj ukrenil, je stekla proti hladilniku in se skrila za njim. Nikakor je nismo mogli priklicati, niti ko sem ji ponujal solato ni šlo. A ko je le prilezla ven, je bila prašna kot metlica za prah, ki je v stotih letih niso očistili in so jo neprenehoma uporabljali. Eli je bolj čiste narave, zato si je otresla ves prah in se zavlekla v kletko. Za sabo je pustila pravo razdejanje. Vse smo morali posesati. Včasih, ko imamo obiske, vsakega posebej ovoha, nato pa se pusti božati po mehki dlaki. Je zelo pridna in ubogljiva. Ko kaj ušpiči, glada nedolžno kot angelček. Zna pa biti tudi muhasta. Takrat z zobmi premetava moje lego kocke in grize les pod posteljo. Presenetilo me je, da sploh ne mara korenja, raje ima seno in brikete. Najbolj me nasmeji, kadar se uleže. Najprej se nagne, nato pa malo skoči in se skotali na bok. Z njo ni pametno briketov zobati. V bistvu zato, ker jih ne jem.

V dnevni sobi pa kraljuje kameleon Rango. K nam je prišel majhen kot nalivnik, zdaj pa je velik dobrih 50 cm z repom vred. Ko je bil še majhen, smo ga imeli v terariju, a mu je kmalu postal premajhen. Uredili smo mu pravi deževni gozd. Terarij smo postavili v kot ob oknu, na okensko polico smo dali orhidejo in poleg monstero. Iz terarija smo napeljali še nekaj vej in rož. Rango se zdaj prosto giblje po dnevni sobi. Najraje ždi na orhideji in se sonči. Pri njem mi je najbolj všeč dolg zelen rep, ki ga ponavadi zvije v spiralo. Lahko spreminja barve, a le v drugačne odtenke zelene. Tudi pike lahko spremeni v drugo barvo. Z dolgim jezikom lovi čričke, ki jih kupimo.

Kornelija je moja želva. Je še zelo majhna, a ima velik apetit. Je rjave barve in ima črn roževinast kljun. Njen oklep je rjave in črne barve, označen s številko 68, ki jo lahko preberemo tudi 89. Zaradi tega je naša želvica nekaj posebnega. Ne preveč hitra, pa tudi počasna ni. Sedaj spi zimsko spanje. Je zaprisežena rastlinojedka, a si vseeno kdaj privošči kakšnega črva. Pred zimskim spanjem se mora njeno črevesje prečistiti, nato spi do sredine marca.

Poleg živali, ki sem jih opisal, imam v kleti akvarij z ribami. Nekatere so že prav velike, zato jih bom moral kmalu izpustiti. Tam je tudi posoda s črički za kameleona. Nimam pojma, kako se je eden zavlekel pod omaro. Zdaj tam črika tako glasno, da se pri pisanju naloge komaj zberem. Upam, da mi ne bo zameril, če ga označim za glasnega soseda. Nekaj časa sem imel tudi samičko bogomolke. Žal je pozimi poginila.

Verjetno poleg mojih živali, muh, pajkov in komarjev v naši hiši ne najdemo drugih zverinic. Ali pa se morda motim?

Tibor Jus, 6. c

Trajna povezava do članka: http://zabice.splet.arnes.si/2018/11/07/moj-domaci-zivalski-vrt/

Nov 06

ARBORETUM VOLČJI POTOK

V sredo 3.10.2018, smo odšli v arboretum Volčji Potok. Pot je bila kar dolga. Ko smo prišli tja, nas je vodička pričakala pred hišo, nato pa smo odšli v garderobo, kjer smo se preobuli in odšli v učilnico. Tam smo od vodičke dobili delovne liste. Prvo nalogo smo opravili v učilnici, nato pa nam je gospa vodička naročila, naj se preobujemo, saj smo odšli na ogled parka. Najprej smo si ogledali vrtnice, nato pa drevesa. Izvedeli smo, da je v Sloveniji točno 250 vrst dreves. Videli smo francoski park, ki ima značilnost, da je simetričen. Poleg tega parka je ponarejen grad, saj so pravega podrli Rimljani. Na koncu, ker nam je ostal čas, smo si ogledali še metulje, orhideje in dinozavre, nato pa smo se vrnili domov. Bilo mi je všeč, saj sem se veliko naučila in spoznala nekaj novih rastlin.

Gaja Godeša Debeljak, 6. a

Trajna povezava do članka: http://zabice.splet.arnes.si/2018/11/06/arboretum-volcji-potok/

Stran 1 od 2812345...1020...Zadnja »