PRIPOVEDKA O NASTANKU CERKNIŠKEGA JEZERA

Nekoč sta stala na cerkniškem polju dva gradova. Vsak na svoji strani. Prvi ob požiralniku Mala Karlovica, drugi na nasprotni strani ob vznožju Križne gore. Prvi se je imenoval Karlovški grad, drugi pa Štebrški grad. lastnik prvega Karlovčan, je imel lepo hčer. Lastnik drugega, Štebrčan pa sina. Očeta sta bila med seboj sprta, mlada dva pa zaljubljena. Tako je sin Šteberčana zaprosil Karlovčana za roko njegove hčere. Le-ta mu je rekel, da lahko ima hčer za ženo, vendar jo mora z gradu odpeljati s čolnom.

Štebrčan je potrt zapustil Karlovški grad in ob povratku na polju srečal Jezerka kosmatega moža, ki se je dvignil iz jame,v katero so se zlivali studenci. Mladi graščak mu je povedal, kaj ga tare. Jezerko mu je svetoval,naj v jamo na polju zmeče kamenje in čezenj povleče močne mreže, ter tako zapre požiralne jame. mladi vitez je upošteval Jezerkov načrt. Voda ni mogla več odtekati v odzemlje, zato je poplavila polje. NASTALO JE JEZERO.

Mladi Šteberčan se je s čolnom pripeljal po karlovško hčer, vendar Karlovčan ni držal obljube. Mlada dva sta se sestajala skrivaj. V Karlovški grad so prihajali razni snubci, saj je lepota karlovške hčere slovela daleč naokrog. Mladenka je odklanjala vse snubce in ostala zvesta mlademu Šteberčanu. To je razjezilo plemiča, ki ga je zavrnila, in skoval je maščevanje.

Nekega večera, ko se je pripravljalo k nevihti, se je Štebrčan, tako kot ponavadi, odpravil h Karlovčanki. kot vedno je tudi tokrat v temi sledil luči, ki jo je videl na oknu karlovškega gradu, saj je bil to dogvor med ljubimcama. Vendar te noči ni gorela na pravem oknu. Premaknil jo je ljubosmuni plemič, ki ga je mlada lepotica zavrnila. Luč je mladega zaljubljenca vodila v požiralnik Karlovico. Peneči valovi so zgrabili mladega viteza in nihče več ga ni videl. Ko pa je lepa Karlovčanka izvedela za usodo svojega ljubega, je skočila čez grajsko obzidje v jezero in se utopila.

MAŠA  IN ZALA, 6. a