INTERVJU Z ORGANIZATORKO ŠOLSKE PREHRANE O BIO ODPADKIH

Na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica je z letošnjim šolskim letom prevzela vodenje šolske kuhinje ga. Veronika Švigelj, ki hkrati poučuje tudi naravoslovje in gospodinjstvo. Je zelo ustvarjalna oseba, ki želi zelo popestriti naše jedilnike in pouk. Kljub vsemu trudu so učenci še vedno včasih izbirčni. Tako na žalost nastanejo odvečni odpadki hrane. Z njo smo se dobili v gospodinjski učilnici, kjer nam je zaupala, kako ona vidi to problematiko.

Z letošnjim šolskim letom ste prevzeli vodenje kuhinje. Kakšne spremembe ste uvedli?
Me veseli, da se zanimate za to problematiko tudi vi. Držimo se smernic prehrane, kar pomeni, da mora biti prehrana varna, uravnotežena in mešana. Držimo se prehranske piramide: najprej največ ogljikovih hidratov, potem zelenjave, nato beljakovin in nazadnje sladkorjev in maščob. Seveda pa upoštevamo tudi priljubljene želje otrok. Včasih kakšnemu razredu za nagrado pustimo, da sestavi jedilnik, seveda pa vse v mejah razuma. Odpadke želimo zmanjšati tako, da vse ločujemo, npr. vodo, prtičke, meso …

B 1
Kje bo končala ta zelenjavna lazanja?

Koliko vam je uspelo zmanjšati količino odvržene hrane?
Ko sem prišla na šolo, sem najprej pogledala evidenco odpadkov, ki jih je bilo kar 8 sodov na teden, kar pomeni, da je to bilo zelo veliko, če vemo, da je en sod meri 50 litrov. Pred kratkim pa sem gledala evidenco prejšnjega tedna in ugotovila, da je bilo odvržene hrane le 5 sodov. Tako, da jaz vidim velik upad odpadkov.
Pri kateri vrste hrane nastane največ odpadkov?
Največ odpadkov nastane pri sadju z olupki. Če ste opazili, nimamo več tropskega sadja – ni več lubenic, melon, ananasa in ostalega, kar naredi veliko odpadkov. Vedno več damo sezonskega sadja. Tudi kruha je manj, ker ga tudi naročamo manj.
Katere smernice pri prehrani upoštevate?
Smernice zdrave prehrane je napisalo ministrstvo za zdravje leta 2005, v knjigi, ki je objavljena tudi na spletni strani. Gre za knjigo oz. vodilo za organizatorje prehrane, ki govori oz. nam pomaga pri tem, kako voditi šol. prehrano.
Kaj naredite z ostanki hrane?
Ostanke hrane žal prevzame podjetje, ki ga mi plačamo, da odpelje te odpadke, in to je zelo drago. Morem reči, da vsi odpadki nekaj stanejo. Ne samo da vi – učenci plačate prehrano, ampak potem plačate tudi odvoz odpadkov. Seveda se pa trudimo, da recimo star kruh zamrznemo pa potem naredimo kruhovo štruco ali pa ga popoldne razdelimo. Včasih ga damo za kakšno muco ali kužka, seveda pa so to majhne količine.

B 2
Takole gre v slast špinačni burek …

Ali mislite, da so res otroci na slovenskih osnovnih šolah lačni?
Lakota je zelo širok pojem, ampak menim, da v pravem pomenu lakote pri naših otrocih ne moremo govoriti. Ker to, da si upaš preskočiti dva obroka, se pravi kosilo in malico, je dokaz, da otroci niso lačni. Jaz bi rekla, da so le razvajeni, pa tudi opažam, da se bojijo poizkusiti novo hrano – nove jedi. Torej, opažam pojav prehranske neofobije.

Zakaj mislite, da so dandanašnji otroci tako izbirčni?
Opažam, da na podružničnih šolah otroci več pojedo. Morda zato, ker imajo več stika s starimi starši, so pri njih popoldne in jedo morda bolj kmečke jedi, domačo hrano, mineštre ipd. Tako jim te jedi, ki jih mi pripravimo v kuhinji, niso tuje in jih več pojedo. Na cerkniški šoli pa recimo te jedi ostanejo. Večkrat se je zgodilo, da je bila za kosilo mineštra in v Grahovem so vse pojedli, v Cerknici pa je ostalo več kot polovica.

Kako ločijo odpadke učenci in kako jih še vi naprej?
Moram reči, da v prisotnosti učitelja, ki kaže s prstom, še nekako gre, drugače pa se ne ločuje pravilno. Zelo sem razočarana nad ločevanjem. Vem, da vi, ki ste sedaj pri pouku gospodinjstva, bolje ločujete, opažam pa, da imajo starejši učenci velike težave s tem. Tako nas čaka še veliko vaje in izobraževanja na tem področju.

B 3
Tudi s salamo ni dovolj dobro za nekatere…

Kakšne načrte imate o tem za prihodnost?
Mislim, da je potrebno vzgajati tudi doma, da se doma kuha, je za mizo, in to kulturno, potem pa še v šoli. Če doma nečesa ne ješ, tudi v šoli ne boš jedel. Prehrana mora biti raznolika.

PRIPRAVILI ČLANI NOVINARSKEGA KROŽKA:
Anamarija Gorjup, Maša Pečkaj, Zala Bavdek, Frančišek Križ in Nik Mlakar.
MENTORICA:
Alenka Kolšek Puklavec

odgovorno-s-hrano

(Skupno 54 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja