ŽIVLJENJE V TASMANIJI

Konec aprila so nas obiskali otroci družine Dragolič. Do odhoda v Tasmanijo pred tremi leti so se namreč šolali na naši šoli. Razveselili so se svojih bivših sošolcev, prav tako mi njih, in z veseljem so bili nam, članom novinarskega krožka, pripravljeni povedati, kako živijo na povsem drugem koncu sveta.

Se nam lahko najprej predstavite?

Sofija: Ko sem bila v 4. razredu, smo z družino odšli v Tasmanijo. Sedaj sem v 7. razredu. Stara sem 13 let.

Jurij: Ko sem bil v 2. razredu, smo z družino odšli v Tasmanijo.

Lucija: Sem Jurijeva dvojčica, stara 11 let.

Zakaj so se starši odločili za odhod iz Slovenije?

Sofija: Starši so tam dobili službo. Mama je šla na turnejo kot operna pevka.

Kako ste se počutili ob prihodu v Tasmanijo?

Sofija: Na začetku sem mislila, da bomo ostali samo za kratek čas, kot počitnice, vendar smo tam že 3 leta. Ljudje so bili na začetku prijazni, celo sošolka mi je pomagala z besedami pri angleščini in ostalih predmetih v šoli.

Ali ste pogrešali domače, ko ste odšli?

Sofija: Da. Zelo smo jih pogrešali. Imamo navado, da se vsak teden pokličemo.

Kakšno je tam podnebje?

Mi živimo v Hobartu, kjer je zelo spremenljivo vreme. En dan lahko dežuje, naslednji dan pa je že 30 stopinj.

Ali ste obiskali tudi druge kraje v okolici Tasmanije?

Sofija: Bili smo v mestih Sidney, Melbourne in v okolici.

Koliko časa traja let do Tasmanije?

Sofija: Let traja približno 26 ur s postanki.

Kako pa ste se spopadli z jezikom?

Sofija: Jaz nisem imela večjih težav, saj sem se angleščino učila že dalj časa.

Jurij: Midva z Lucijo pa sva imela kar nekaj težav, saj še nisva dobro poznala jezika.

Kako se vam zdi tamkajšnja šola?

Sofija: Je precej drugačna: obvezne so uniforme, lasje morajo biti speti, nimamo pa domačih nalog, ni treba nositi copat, lahko prinesemo tudi svojo malico ali jo naročimo. Igramo se zunaj, saj vsi odmori potekajo zunaj. Spomladi in poleti moramo zaradi močnega sonca obvezno nositi kape. Lucija in Jurij obiskujeta osnovno šolo, jaz pa obiskujem že srednjo. Zanimivo je tudi, da se razredi imenujejo po priimkih učiteljev. Imamo precej manj predmetov. V srednji šoli ima vsak svoj računalnik, ki ga moramo kupiti sami. Ocene so od A do F. Šola je na splošno lažja. Zdaj se učim snov, ki sem se jo v Sloveniji že v 4. razredu. Lahko izbereš lažje ali težje primere, odvisno, koliko se želiš naučiti. Zjutraj začnemo ob devetih, končamo pa ob treh popoldne.

Ali obiskujete kakšne interesne dejavnosti?

Sofija: Vsi treniramo plavanje. Jaz poleg tega še plešem.

Jurij: Jaz igram violino.

Lucija: Jaz pa igram košarko.

Ali kdaj pomešate slovenščino in angleščino?

Sofija: Kadar sem utrujena v pogovoru velikokrat zamešam besede.

Jurij: Jaz tudi velikokrat pomešam jezika.

Kakšno bivališče imate v Tasmaniji?

Sofija: Hišo imamo v najemu. Trikrat smo se preselili. Živimo v mestu Hobart, ki je kar veliko in leži ob morju. Ima veliko parkov in plaž. Naša hiša stoji na hribu, od koder imamo zelo lep razgled. Drugače se mi zdijo hiše v Sloveniji lepše, saj nosijo v sebi življenje, tam pa so preveč nove, moderne.

Katerih narodnosti so tam vaši vrstniki?

Sofija: Japonci, Novozelandci, Američani …

Jurij: Imam prijateljico, ki je z Japonske in prijatelja iz Amerike.

Kakšno je morje v vaši okolici?

Sofija: Morje je čez leto mrzlo, ogreje se le na površini. Lahko se kopamo, saj ni morskih psov.

Kaj vam je v Tasmaniji najbolj všeč?

Sofija: Meni so najbolj všeč gozdovi in živali.

Ali ste naleteli na kakšne živali, ki jih v Sloveniji ne vidimo?

Sofija: Naleteli smo na tasmanskega vraga, ki je podoben majhnemu psu, vendar je ta zelo napadalen. Videli smo tudi oposuma, kenguruje, koale, vombate, kokabure …

Kakšne so razmere za življenje v Tasmaniji?

Sofija: Je kar bogata dežela. Uporabljamo dolarje.

Ali nameravete ostati v Tasmaniji?

Sofija: V prihodnosti se želimo vrniti v Slovenijo, saj so tukaj ljudje veliko bolj prijazni. Avstralci so namreč zelo muhasti, enkrat so prijazni, drugič pa nesramni in zamerljivi.

Kaj vse nameravate početi med tem obiskom v Sloveniji?

Sofija: Nameravamo iti v toplice ter preživeti čim več časa s prijatelji in sorodniki.

Najlepše se vam zahvaljujemo, da ste se odzvali našemu povabilu na intervju. Izvedeli smo veliko novega, saj o tej oddaljeni državi prej nismo vedeli prav veliko. Želimo vam lepe počitnice v Sloveniji in srečen povratek v Tasmanijo.

člani novinarskega krožka: Julija, Jan in Pia

(Skupno 23 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja